Kengurujčkanje (metoda koža - na - kožo) pri nedonošenčkih sprejeta tudi na enoti intenzivne nege novorojenčkov

 

R. Closa Monasterolo, J. Moralejo Benéitez, Mª. del M. Ravés Olivé, Mª J. Martínez Martínez, A. Gómez Papí

POVZETEK

 

Vedno več in postopoma manjših nedonošenčkov se iz inkubatorja položi golega na materine prsi, tako da se med njima vzpostavi telesen stik (metoda kenguru, tudi K-metoda, kengurujčkanje), kar spodbuja vezi med njima, dojenje ter zmanjša bolnišnično bivanje.

 

CILJI: Namen raziskave je ugotoviti stopnjo varnosti K-metode v povezavi z osnovnimi kliničnimi parametri, njeno odobravanje ter toleranca, s strani matere in nedonošenčka, kakor tudi njeno povezavo z dojenjem.

 

GRADIVO IN METODE: Preučevali smo 445 študij/testiranj/zapiskov/sej pri 38-ih klinično stabilnih nedonošenčkih s težo 1.452 ± 415 g in po 31,5 ± 2 (x±SO) tednih nosečnosti. Oblečene le v plenico ter bombažno kapico, smo jih položili v stik koža-na-kožo med materine prsi v pokončni položaj ter jih pokrili z brisačo ali haljo matere. Spremljali smo temperaturo, srčni utrip, dihanje ter StcO2 matere in nedonošenčka, ter ugotovitve zabeležili. Med K-metodo, so se nedonošenčki hranili z materinim mlekom, neposredno na dojki ali preko nazogastrične cevke, v presledkih, odvisno od posameznikovega sesalnega refleksa. K-metoda je potekala med preučevanimi nedonošenčki 1-8x dnevno za 30-90 min, odvisno od razpoložljivosti matere.

 

REZULTATI: Kontrolirani klinični parametri (temperatura, srčni utrip, dihanje ter StcO2) niso pokazali bistvenih sprememb med izvajanjem K-metode. V večini primerov so vedenjski vzorci nedonošenčkov prikazali sprejemanje K-metode (odprte dlani, nasmeh, globok spanec oz. budno umirjenost). Dojenje je trajalo dlje kot običajno, saj sta se izmenjavala stanje učinkovitega sesanja s stanjem globokega spanca. Matere so aktivno sodelovale z opazovanjem, smejanjem, dotiki in celo z igranjem s svojimi otroki.

 

ZAKLJUČKI: K-metoda je varna in dobro sprejeta s strani nedonošenčkov na našem neonatalnem intenzivnem oddelku (NICU) in spodbuja dojenje. Poleg tega je bila metoda zelo dobro sprejeta tako s strani mater kot s strani medicinskih sester. K-metoda s prekinitvami ne omogoča dojenja na povpraševanje in se torej hranjenje, pri najmanjših nedonošenčkih, dopolni z materinim mlekom preko nazogastrične sonde. 

 

 

UVOD

 

Leta 1979 sta pediatra Edgar Rey in Héctor Martínez iz bolnišnice S. Juana de Dios v  Bogoti, začela s programom oskrbe nedonošenčkov po “Metodi Kenguru”(1), katera je vključevala polaganje nedonošenčka v stik “koža na kožo” s svojo materjo. Opisane so bile številne prednosti pri nedonošenčkih, pri katerih je bila uporabljena Metoda Kenguru, v primerjavi s tradicionalno metodo (inkubatorjem): povečanje preživelih nedonošenčkov v državah v razvoju, manj okužb, olajševanje/poenostavljeno dojenje, skrajšano bivanje v bolnišnici, zmanjšanje zastojev dihanja ter povečanje samozavesti mater pri skrbi za svoje otroke(1-3). Dokazano je, da vključno nedonošenčki pod 1500g oz. mlajši od 1 tedna življenja, pri K-metodi ne doživijo stresa zaradi zunanjega dražljaja ohladitve (4).

V naši bolnišnici že od leta 1994 promoviramo in pospešujemo dojenje pri vseh novorojenčkih, tudi nedonošenčkih. Tako smo tudi pri ureditvi novega neonatalnega oddelka, imeli ta trend v mislih in pričeli s K-metodo pri nedonošenčkih(5,6).

Tako smo se odločili, da z namenom spoznati stopnjo varnosti K-metode, njeno odobritev in toleranco s strani matere in nedonošenčka ter njeno povezavo z dojenjem, za izvedbo opazovalne študije bolnikov v naši enoti intenzivne nege za novorojenčke.

 

Gradivo in metode

Izbira pacientov. V obdobju 26-ih mesecev, smo opravili 445 raziskav/sej/študij K-metode pri 38 klinično stabilnih nedonošenčkih (od 3-50 raziskav/sej/študij na vsakega nedonošenčka) s težo 1.452 ± 415 g in po 31,5 ± 2 (x±SO) tednih nosečnosti, oskrbovanih na enoti intenzivne nege novorojenčkov NICU naše bolnišnice. Starost matere je bila od 29,7 + 4,4 let ter starost nedonošenčkov od 18 + 12,2 dni, z začetkom meritev na prvi dan življenja devetih nedonošenčkov. Predhodno je bilo seveda pridobljeno ustno soglasje s strani vsake matere.

 

Oblikovanje študije. Po popolni klinični oceni nedonošenčkov s strani vodje enote neonatologov NICU, ki je zagotavljala njihovo stabilnost, ter ne glede na njihovo težo ali osnovno patologijo, so bili izbrani nedonošenčki oblečeni v plenico ter imeli na glavi bombažno kapico (Tubinet®. Caribú, S.A. Apdo. 117 Mataró. Barcelona). Položili smo jih v pokončni položaj med materine gole prsi ter jih pokrili s filcem ali haljo lastne matere (Slika 1). Mati in otrok sta bila, pri preučevanih nedonošenčkih, v položaju koža-na-kožo na intenzivni negi od 1-8 x dnevno za od 30-90 min, odvisno od razpoložljivosti matere. Med K-metodo, so se nedonošenčki hranili z materinim mlekom, neposredno na dojki ali preko nazogastrične cevke, v presledkih, odvisno od posameznikovega sesalnega refleksa.

 

Meritveni parametri. Vsakokrat so se pod stalnim nadzorom in kontrolo izvajale meritve:

temperatura nedonošenčka, konstantno spremljana preko temperaturne sonde (pri

nedonošenčkih pod 1000g) ali živosrebrnim termometrom, srčni utrip, dihanje ter StcO2  

pred, med in po K-metodi. Opazovani so bili tudi vedenjski vzorci nedonošenčka kot so:

pozornost, nasmeh, grimase, odpiranje dlani, pesti, budnost, spanje ter vedenjski vzorci

matere v odnosu do svojega nedonošenčka, kot so: ali ga gleda, mu govori, se z njim

smeji, se ga dotika, se z njim igra, če se ne odziva ter ali tudi oče uporablja K-metodo.

 

Statistična analiza. Opisi meritvenih parametrov so izraženi kot aritmetična sredina (x)

ter standardni odklon (SO).

 

Rezultati

Značilnosti preučevanih nedonošenčkov ter opisi postopkov, katerim so bili izpostavljeni,

so opisani v Tabelah I in II.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Negativni odzivi: Med K-metodo niso bili zabeleženi nobeni negativni vplivi, čeprav sta bila dva nedonošenčka na oskrbi s kisikom (O2), pet nedonošenčkov na napravi CPAP in eden na mehanskem ventilatorju.

 

K-metoda in dojenje: Vsi nedonošenčki razen enega, so se prehranjevali z materinim mlekom. Mnogi so se dojili neposredno na dojki na lastno pobudo, čeprav jih zaradi nezrelosti ni bilo mogoče hraniti po steklenici. Ravno zato je bila K-metoda pri najbolj nezrelih nedonošenčkih daljša kot normalno, saj sta se obdobja krajšega učinkovitega sesanja in daljšega globokega spanca izmenjevala ter je zato krivulja teže stagnirala. Ravno zato smo se po vsaki K-metodi odločili dopolniti prehranjevanje z materinim mlekom preko nazogastrične sonde. 

 

Diskusija

 

Naši rezultati pričajo o tem, da nedonošenčki, ki so bili hospitalizirani na našem oddelku NICU, dobro sprejemajo K-metodo ter da le ta dovoljuje in olajša dojenje. Poleg tega, jo tudi matere dobro sprejemajo. Te ugotovitve ustrezajo opisom drugih avtorjev (1,2,7-10).

 

Naše ugotovitve ustrezajo tudi zgoraj opisanim(2,7,8,10), s tem, da se klinično stabilnim nedonošenčkom temperatura, kot tudi drugi preiskovani vitalni znaki, ne spreminja. Prav tako je bilo dokazano, da postane ritem dihanja pri nedonošenčkih med K-metodo bolj stabilno, s čimer se zmanjša periodično dihanje oz. zastoji dihanja(3).

 

Nedonošenčki dobro prenašajo K-metodo, vsaj sodeč po njihovih odzivih, saj so imeli v večini odprte dlani in se smehljali. Ostali avtorji ugotavljajo, da lahko K-metoda celo zmanjšuje obdobja joka (7,8,10). Nagnjenost k zaspanosti in njihova zmanjšana aktivnost med K-metodo, je vplivala na manjšo porabo energije in zato pridobitev teže, opisano pri sledečih (7,8,10-12).

 

Opazka, da se obdobje materinega dojenja med K-metodo podaljša, saj se izmenjujeta obdobje krajšega učinkovitega sesanja in obdobje daljšega globokega spanca, so opazili tudi drugi avtorji (13,14). Rešitev problema s stagniranjem krivulje teže najmanjših, smo odpravili z dopolnitvenim prehranjevanjem z materinim mlekom preko nazogastrične sonde. Ostali, so nadaljevali s prakso neprekinjene K-metode, tako da je bila v NICU hospitalizirana tudi mati, kar je omogočilo dojenje na povpraševanje ter s tem povečanje števila dojenj na dan(8).

 

Vse matere so aktivno sodelovale pri izvajanju K-metode, z opazovanjem, govorjenjem, smejanjem, dotiki in celo z igranjem s svojimi otroci. Ta zgodnji stik, ki se je nadaljeval, je poglobil vez med materjo in nedonošenčkom ter materam dovolil, da so se navadile oskrbe svojih otrok, kar je tudi zmanjšalo bolnišnično bivanje.

 

Skratka, metoda Kenguru je varna in dobro sprejeta s strani nedonošenčkov na našem neonatalnem intenzivnem oddelku (NICU) in spodbuja dojenje. Poleg tega je bila metoda zelo dobro sprejeta s strani mater. K-metoda s prekinitvami ne omogoča dojenja na povpraševanje in se torej hranjenje, pri najmanjših nedonošenčkih, dopolni z materinim mlekom preko nazogastrične sonde. 

 

Bibliografija

 

  1. Rey ES, Martínez HG: “Manejo racional del niño prematuro”. Proceedings of the Conference I Curso de Medicina Fetal y Neonatal, Bogotá, Colombia 1981; 137-51.

  2. Cattaneo A, Davanzo R, Uxa F, Tambourlini G for the International Network on Kangaroo Mother Care: “Recommendations for the im- plementation of kangaroo mother care for low birth weight infants”. Acta Paediatr 1998; 87:440-445.

  3. Hadeed A J, Ludington S, Siegel S: “Skin to Skin Contact between Mothers and Infants reduces idiopathic apnea of prematurity (IAOP)”. Pediatr Res 1995; 37:208A.

  4. Bauer K, Uhrig C, Sperling P, Pasel K, Weiland Ch, Versmold T.H. Body temperatures and oxygen consumption during skin-to-skin (kan- garoo) care in stable preterm infants weighing less than 1500 grams. J Pediatr 1997; 130:240-244.

  5. Moralejo Benéitez J, Martínez MJ, Ravés MM, Gómez Papí A, Closa Monasterolo R: “Mètode cangur en nadons preterme ingressats a una UCI neonatal”. VI Jornades de l’Associació Catalana d’Atenció Precoç. Dassier de Ponències i Cominucacions. Barcelona 1996: 45-47.

  6. Gómez Papí A: Lactancia materna en prematuros. Bol Pediatr 1997; 37:147-152.

  7. Ludington-Hoe S.M, Swinth J.Y: “Developmental Aspect of Kangaroo Care”. J Obstetr Ginecol Neonatal Nurs 1996; 25:691-703.

  8. Charpack N, Rius-Peláez J.G, Figueroa de Calume Z: Current Knwolege of Kangaroo Mother Intervention. Curr Opin Pediatr 1996; 8:108-112.

  9. Charpak N, Ruiz-Peláez JG, Figueroa de Calume Z, et.al: Kangaroo Mother Versus Traditional Care for Newborn Infants < 2000 grams. A Randomized, Controlled Trial. Pediatrics 1997; 100:682-688.

  10. Anderson G.C: Current Knowlege About Skin-to-Skin (Kangaroo) Care for Preterm Infants. J Perinatol 1991; 11:216-225.

  11. Whitelaw A.: “Kangaroo Baby Care: Just a Nice Experience or a Important Advance for Premature Infant?”. Pediatrics 1990; 85:604-605.

  12. Ludington S.M: Energy conservation during skin-to-skin contact bet- ween premature infants and their mothers. Heart Lung 1990; 19:445-451

  13. Blaymore Bier J, Ferguson A, Anderson L, et.al.: Brest-feeding of very low birth weight infants. J Pediatr 1993; 123:773-778.

  1. Narayanan I, Mehta R, Choudhury K.D, Jain K.B: Sucking on the “emptied” breast: nonnutritive sucking with a difference. Arch Dis Child 1991; 66:241-244.

 

 

An Esp Pediatr 1998;49:495-498. (http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=4&ved=0CDQQFjAD&url=http%3A%2F%2Fwww.grupslactancia.org%2Ffile_download%2F6%2FMMC%2520ANALES%2520DE%2520PEDIATRIA.pdf&ei=aeAiVY76LIGfUqCagogH&usg=AFQjCNGRFPPEXTh5-ArwJFChQNCX4jOR5Q&sig2=RT2ZjcDr-9Wt1mMtVICGwQ)

 

Prevedla: Anja Gradič

Vitalni znaki: temperatura, srčni utrip, dihanje ter StcO2 so ostali med K-metodo stabilni

(Tabela III).

Vedenjski odzivi nedonošenčkov: V večini primerov so vedenjski odzivi nedonošenčkov indicirali na sprejemanje K-metode: odprte dlani (sproščenost) namesto pesti, nasmeh namesto grimas, nagnjenost k zaspanosti oz. globokemu spancu namesto dejavnost ter budna umirjenost, z opazovanjem okolice (Tabela IV).

Obnašanje mater: Vse matere so pri K-metodi aktivno sodelovale. Večina z opazovanjem, smejanjem, govorjenjem, dotiki in celo z igranjem s svojimi otroci (Tabela V).

mamice za mamice

Pokličite nas:
Nina 051/344 478
Maja 041/414-465

 

Pišite nam:

info@mamicezamamice.com

dogodki@mamicezamamice.com

© 2015 mamice za mamice

Naš naslov: 

Združenje mam MAMICE ZA MAMICE
Brezje 59
4243 Brezje

 

TRR za donacije in članarine: SI56 2900 0005 1556 230

Vsak vaš prispevek nam veliko pomeni!                                                                Pogoji uporabe