Študije kažejo prednosti rojevanja v vodi
Hannah Cleaver
Po navedbah evropskih raziskovalcev, ki so ocenjevali preko 1.500 rojstev, se rojevanje otrok v vodi ne bi smelo več smatrati za »alternativno« metodo omejeno le na sprecialistične centre. Doktorja Albin Thni in Konrad Mussner iz regionalne bolnišnice v Sterzingu na Južnem Tirolskem, v severni Italiji, sta primerjala rezultate 969 rojstev v vodi, 515 rojstev na postelji in 172 rojstev z uporabo stola za rojevanje.
Potem ko sta izločila zapletena rojstva, ki so zahtevala uporabo vakuuma, drugo ročno pomoč ali epiduralno anestezijo, rezultati kažejo jasno prednost rojevanja v vodi. To poročata v decembrski izdaji nemške revije Geburtshilfe in Frauenheilkunde (Porodništvo in ginekologija).
»Najini rezultati kažejo, da je rojevanje v vodi povezano z bistveno krajšo prvo fazo poroda, z manjšim deležem epizotomije, manj je raztrganin presredka in zmanjšana uporaba analgetikov v primerjavi z drugimi položaji pri rojevanju. V kolikor so kandidati ustrezno izbrani, je porod v vodi varen tako za mater kot za novorojenčka,« še navajata.
Povprečno trajanje prve faze poroda v vodi je bilo 381 minut v primerjavi z drugimi metodami rojevanja, kjer je trajalo 473 minut. V drugi fazi poroda ni bilo med metodami nobene razlike v trajanju. Stopnja epiziotomije je bila bistveno nižja za ženske v vodi (0,52%) v primerjavi s 17,2% v tradicionalnih posteljah in 7,6% na stolu za rojevanje. Rojevanje v vodi ni bilo moč povezati s povečanjem števila raztganih presredkov, ki je ostal v vseh skupinah enak 23%. Od žensk, ki so rodile prvič, jih je bilo 58% brez raztrganin s porodom v vodi. V primerjavi z rojstvom na tradicionalni postelji je bil ta delež 36% in 48%, ki so rodile na stolu. Nobena ženska, ki je rodila v vodi, ni potrebovala analgetika. Faktorji, ki so bili upoštevani in pregledani so bili pH vrednost krvi iz popkovnice ter nivo hemoglobina pri materi na začetku in po porodu. Med temi tremi skupinami ni bilo ugotovljenih razlik.
Raziskovalca poročata, da so kritike rojstev v vodi osnovane na idejah, ki ne veljajo več. Kot na primer, da bi otrok lahko vdihnil oziroma vsesal vodo in utonil. Zapisala sta, da se to možnost lahko izključi, saj se refleks za vdih zraka aktivira le, ko otrokova glavica pride v kontakt z zrakom.
»Prepričana sva, da bo rojstvo v vodi izgubilo drugorazredni status in bo v naslednjih nekaj letih zavzel določeno mesto v porodništvu. Metoda vodi k minimalnim posegom, je ženski prijazna. To se odraža v visokem zadovoljstvu mater,« sta zaključila.
Geburtshilfe in Frauenheilkunde 2002;62:977. (http://babyfit.sparkpeople.com/archive_posts.asp?imBoard=78&imParent=2315763).
Prevod: Katarina Gašperšič
