Zakaj dojenčki nikoli ne bi smeli spati sami: pregled kontroverznega skupnega spanja v povezavi s sindromom nenadne smrti dojenčka, spanjem v isti postelji in dojenjem
POVZETEK
Bilo je veliko polemik o tem, ali naj bi dojenčki spali v isti postelji s staršem in o tem, ali taka praksa povečuje tveganje za pojav SNSD (sindrom nenadne smrti dojenčka) ali smrtnih nesreč. Kljub nasprotovanju zdravstvenih veljakov ali policije, mnogo staršev zahodnega sveta vse bolj sprejema vzorce nočne oskrbe dojenčka, ki vključuje skupno spanje, še posebej doječe matere.
Raziskava kaže, da so povezave med spalnimi vzorci dojenčka, okoljem, kjer dojenček spi ter razvoju obeh, kratkoročno in dolgoročno, ne glede na pozitivne in negativne posledice, vse prej kot enostavne; in tradicionalno označevanje ene spalne ureditve kot boljše od druge, brez zavesti o
družinskem, socialnem in etičnem kontekstu, ni le napačna, ampak lahko celo škodljiva.
Avtorja pokažeta, da je veliko dobrih razlogov, da prepoznamo in določimo definicije različnih tipov skupnega spanja in deljenja postelje. Preučila sta konceptualna vprašanja, povezana z biološko funkcijo skupnega spanja matere in dojenčka, deljenje postelje in kakšen odnos ima vsak od njiju do SNSD. Upata, da so raziskave in podatki, opisani v tem dokumentu, ki kažejo, da skupno spanje, vsaj v obliki spanja v skupnem prostoru, še posebej z aktivnim dojenjem, rešuje življenja, močan razlog za preklic poenostavljene, znanstveno netočne in zavajajoče izjave 'Nikoli ne spite s svojim otrokom', kjerkoli in kadarkoli je objavljena.
PAEDIATRIC RESPIRATORY REVIEWS (2005) 6, 134–152. (https://cosleeping.nd.edu/assets/31970/mckenna_why_babies_should_n.pdf)
Prevod: Nina Grašič
