Ohranitev telesnih moči matere z ustreznim ravnanjem med porodom
Gibčnost matere in pokončen oz. navpični položaj otroka, so iz tehničnega in psihološkega vidika pomemben ključ do lažjega poroda. Pomembno je, da se preprečijo vsi položaji, kjer nosečnica leži na hrbtu oz. z vso svojo težo na križnici. V prvem obdobju nosečnosti, ležanje na hrbtu zmanjšuje dotok krvi v maternico, kar povzroči bolj boleče krčenje maternice, manj učinkovito dilatacijo in vodi oz. prispeva k večji stiski ploda. V drugem obdobju zapre odprtino medenice za 20 - 35% in poveča odpornost mehkega tkiva, s čimer povzroči distocijo ramen.
V drugi fazi poroda je najboljši napredek razvoja ploda in najmanjši trud matere dosežen, ko je nosečnica v pokončnem položaju. Najbolj ugoden položaj ploda je pravilen položaj, z glavico navzdol. Tak položaj dosežemo s kombinacijo gibanja (zamenjava položajev, hoja), z razteznimi učinki zibanja medenice ter čepenja, pri katerem se stegna premaknejo na stran in proti trebuhu in se s tem povečata pritisk znotraj trebuha ter hkrati obseg medenice.
Faza prereza presredka: Pojem "Prerez presredka" opisuje zadnji del druge faze poroda. Veliko babic uporablja ta pojem za opis bioloških ter psiholoških dogodkov od +4 (popadkov/15 min), pa vse do izhoda glavice ter ramen otroka. Predstavlja vrhunec niza natančno uravnanih bioloških dogodkov, opisanih s strani francoskega porodničarja Michela O'Denta kot "refleks izločitve fetusa".
Na točki, ko se maternični vrat popolnoma razširi, doživi telo matere drastičen dogodek, kjer se istočasno mišice telesa odpirajo (normalna moč mišic se sprosti) ter izločijo zarodek energično navzdol. Ta refleksivna izločitev premaga običajno moč mehkih tkiv ter izkoristi trenutek za potisk
otroka navzdol in navzven. Čeprav je primer praznjenja želodca (bruhanja) neprijetna primerjava, v resnici, oba primera uporabljata isto verigo bioloških dogodkov le v nasprotni smeri. Ko otrok z glavo navzdol pritiska, da bi se premaknil naprej, se sprožijo enaki receptorji odvajanja kot pri praznjenju blata. Primerjamo ga lahko z želodčnim refleksom pri bruhanju, ko v želodcu ni več snovi, vendar vseeno pride do močnega krčenja trebušnih mišic. Enako močan trebušni krč povzroči ta potisk navzdol in pogosto preseneti samo mater.
Pri nekaterih mnogorodnicah, se refleks izločitve fetusa začne veliko prej, še preden je otrokova glavica na presredku (morda takoj, ko je maternični vrat popolnoma razširjen). Otrok je v porodnem kanalu v skoraj enakem položaju kot pri "prostemu padu" in se premakne skozi presredek v 1 do 3 potiskih. Vendar za večino mater to predstavlja več kot samo telesni sprožilec širjenja materničnega vratu in pritisk v medenično dno: psihološki vidik je enakega ali celo večjega pomena. Čeprav je nemogoče napovedati, ali bodo matere doživele ta biološki dogodek sproščeno ali ne, se veliko porodničarjev strinja, da ga veliko lažje doživljajo samozavestne matere kot pa prestrašene in neprepričane vase. Zdravniško osebje ne more pomagati pri tem, da bi matere doživele porodni refleks, vendar je lahko v veliko pomoč poznavanje psiho-socialne ter psiho-spolne narave poroda. Psiho-socialni ter psiho-spolni vidiki pri porodu ustvarijo pri materi potrebo po zasebnosti in povečanem občutku varnosti, katera sta po svojih karakteristikah podobna socialnemu pravilu o uporabi stranišča. Ti občutki se začnejo razvijati v drugi fazi nosečnosti, med katero ima veliko nosečnic občutek, kar je povsem normalno, da morajo na veliko potrebo. Strah, da bi se podelale v javnosti pogosto povzroči, da nosečnice stiskajo mišico anusa, da bi zadržale blato, hkrati pa uporabljajo svoje trebušne mišice in poskušajo potisniti otroka navzdol, skozi porodni kanal. Tako delovanje mišic ustvari nasprotje med potiskanjem in zadrževanjem, in deluje v nasprotju s ciljem poroda.
Kako materam olajšati porod: porodnici je potrebno pomagati pri potiskanju ter hkrati ji svetovati naj sprosti zadnjične mišice. Večini žensk, ki so na koncu prve faze oz. pričenjajo drugo, je najbolje svetovati, naj se usedejo na pokrov straniščne školjke za najmanj 3 ali 6 potiskov, takoj ko začutijo potrebo po potiskanju. Pri sedenju namreč ustvarijo položaj telesa, ki je še najbolj podoben čepenju. Porodnici je potrebno zagotoviti kakršnokoli podporo oz. podlago, 5 ali 7cm visoko, pod vsako nogo, kar izboljša njeno upogibanje in lajša razširitev stegen. Ta ukrep udobja, zmanjša tudi pritisk na zadnjo stran stegen, ki bi se lahko drugače povečal, vplival na cirkulacijo in pripomogel k oteklinam.
Porodnici mora biti v kopalnici omogočena zasebnost, tako da je ob njej le njen partner oz. ožji družinski član ali babica ali medicinska sestra in je s tem dosežena intimnost, ki jo trenutek zahteva. Če obstaja utemeljena skrb, da bi lahko prišlo do hitrega poroda (npr. pri mnogorodnicah), se lahko napredek opazuje z majhnim ogledalom, nameščenim v materin razkorak. V ogledalo se posveti z lučjo oz. se le to postavi pod določen kot tako, da je viden presredek in se na tak način prepriča, da porodnica nepričakovano ne rodi v straniščno školjko.
Kreativno delovanje za krajši porod, zmanjševanje stresa povzročenega otroku ter s tem povezanim fetalnim distresom: Uporaba fizioloških položajev in poznavanje ter razumevanje psiho-spolnih in psiho-socialnih vidikov poroda, pomaga zmanjšati število potiskov ter porabljeno telesno energijo, ki jo mora mati uporabiti za rojstvo otroka. Ko porodnica potiska, medtem ko leži na hrbtu, potiska na predel svoje križnice. To pomeni, da mora pri tem premagati silo gravitacije, ki deluje v njej nasprotni smeri in je njen porodni kanal v tem položaju sproščen, pod pravim kotom ter obrnjen proti stropu. Tak položaj zapre medenično odprtino med 1/5 in 1/3 (t.j. od 1 do 3 cm). Seštevek teh dejavnikov pomeni vsaj pol ure, pogosto celo 1 uro ali več dodatnih potiskov in podaljša čas, kjer porodnica porabi neizmerne količine energije doseže pa le malo.
Kako pomagati materam v čim večji meri povečati njihove fizične sposobnosti: V zadnji fazi poroda, imenovani tudi faza iztisa, je porodnica že več ur brez spanja ali brez hrane, je utrujena in pogosto brez volje. Neprimerno je od nje zahtevati kakšno težjo fizično nalogo, ki je človeško telo v teh neoptimalnih pogojih oz. po takem naporu ne zmore (še posebej, če je to prvi vaginalni porod). Običajna količina kgf/cm2 (sile kilogramov na kvadratni centimeter), ki je potrebna za rojstvo prvega otroka je približno 8,43 kgf/cm2. Maternica lahko proizvede le silo 5,62 kgf/cm2, kar pomeni, da mora mati uporabiti svoje trebušne mišice in gravitacijo, da doseže še preostalih 2,81 kgf/cm2 ali pa, da mora, kdor je prisoten pri podoru, uporabiti porodniške klešče oz. vakuum. Ko porodnica porabi vso svojo energijo, da bi potisnila otroka do presredka, ji ne preostane več energije za potisk skozi presredek, t.j. za potisk glavice in ramen otroka skozi presredek. To vodi h kirurškemu posegu epiziotomije (ki bi bil drugače nepotreben) in ostalim tveganjem, kot so: krvavitev, okužba, podaljšane bolečin po porodu, potreba po zdravilih, nenavezanost med materjo in otrokom ter težave pri dojenju, kar povzroča bolečine in poseg po zdravilih.
V primerih, ko mati pri porodu ne more v stoječi položaj oz. vstati iz postelje zaradi trenutnega zdravstvenega stanja, je najboljši priporočljiv fiziološki položaj ležanje na boku, saj je krivulja težnosti v tem položaju nevtralna. Čeprav ta položaj ni tako učinkovit kot je navpični, se materam v položaju na boku vsaj ni potrebno ukvarjati s silami težnosti.
Obravnava otroka in matere, ko ta leži na boku: Ko mati leži v položaju na boku, ji lahko član družine oz. pomočnik pomaga privzdigniti nogo, ki je na zgornji strani ali ji jo pomaga podložiti z večjo blazino. V tem položaju se lahko prisostvujoči pri porodu vsede na posteljo poleg porodnice, v
popolnem stiku z njenim hrbtom in boki. Če oseba, ki prisostvuje pri porodu, sedi na desni strani porodnice, svojo zgornjo roko (levo) nasloni poleg trebuha porodnice ter med njena stegna, nad otrokovo glavico, kot krono tako, da ostanejo njegovi prsti upogljivi. Spodnjo roko (desno) položi z dlanjo navzdol na presredek, da narahlo podpre porodnico in ji nudi večjo podporo, medtem ko gre otrok ven z rameni. Pogosto gre glavica ven, ne da bi poškodovala presredek, medtem ko lahko roke in ramena raztrgajo presredek. Metoda DeLee, ležanje na boku, je odlična pri delu poroda, kjer gredo ven ramena, roki ter ostali deli telesa.
(https://partorespetado.blogia.com/2009/051402-reflejo-de-eyeccion-materno-fetal.php)
Prevod: Anja Gradič
